ČETRTEK, 3.4.2025
Dr. Colin Black: SOUNDWALK AS ART THERAPY
***predstavitev bo potekala v angleškem jeziku
POVZETEK
Colin Black v svojem prispevku raziskuje terapevtski potencial zvočnih sprehodov kot inovativne metode v praksi umetnostne terapije. Zvočni sprehodi vključujejo hoteno poslušanje in raziskovanje življenjskega okolja skozi zvok; posamezniku omogočajo, da se s pomočjo čutnih zaznav čuječe poveže s svojo okolico in samim seboj. Prispevek raziskuje, kako lahko hoja ob poslušanju naravnih ali urbanih zvočnih pokrajin pomaga pri uravnavanju čustev, samorefleksiji in zmanjšanju stresa. Z interdisciplinarne perspektive preučuje presečišče zvočne umetnosti, akustične ekologije, psihologije in terapije. Pri tem poudarja, kako lahko zvočni sprehodi kot neverbalna oblika terapije, v katero se posameznik v celoti potopi, spodbujajo zdravljenje in samospoznanje. Avtor na podlagi študij primerov, psiholoških raziskav in osebnih pripovedi prikazuje, kako zvočni sprehodi ustvarjajo varen prostor, v katerem se posameznik lahko poveže s svojim notranjim in zunanjim svetom, ter tako spodbujajo čustveno blagostanje. Prispevek obravnava tudi širše posledice vključevanja zvočnih sprehodov v terapevtske prakse in okvire umetnostne terapije, pri čemer poudarja njihovo dostopnost, prilagodljivost in potencial za spodbujanje globlje povezanosti z okoljem in samim seboj.
O AVTORJU
Mednarodno priznani zvočni umetnik Colin Black je dobitnik nagrad Prix Phonurgia Nova 2023, New York Festival 2015 in Prix Italia 2003. Black je kot vabljeni avtor sodeloval pri številnih inovativnih inštalacijah in zvočnih performansih v Avstraliji, ZDA in Evropi. Doktoriral je na Univerzi v Sydneyju, trenutno pa je izredni predavatelj na Univerzi Southern Cross in gostujoči raziskovalec na Univerzi v Novi Gorici.
Mojca Kasjak, dr. Andreja Kopač, doc. Alenka Vidrih: UMETNOSTNA TERAPIJA V UMETNIŠKEM PROCESU V ČASU COVID-19
POVZETEK:
Umetniški proces za predstavo Neke noči neke deklice nekje umirajo se je začel leta 2020, ko se je v državi začelo vsesplošno zaprtje zaradi Covid-19. V okviru raziskovalnega procesa smo opazovali 4 mlada dekleta, kako se odzivajo na zahtevno umetniško raziskovanje in kreativni proces, ki je potekal v obdobju Covid-19. Zanimalo nas je, kako jim bodo pri tem pomagale dolgoletne plesne izkušnje in kako se mlada dekleta, izvajalke v predstavi med 14. in 16. letom starosti odzivajo na težave brez lastnih tovrstnih izkušenj?
Glavno vprašanje je bilo: kaj pomeni kreativni proces dekletom v času Covid-19? Kako lahko s kreativnim izražanjem izrazijo lastna čustva in kako doživljajo izolacijo, fizično in socialno distanco, negativna čustva, strahove, povečano anksioznost? Je bila kreativnost in sposobnost kritičnega razmišljanja vodilo, ki jim je olajšalo preživetje obdobja samoizolacije?
Poleg improvizacijskih tehnik avtentičnega giba in samoizražanja smo v predstavi uporabljali tudi glas, dihanje in druge performativne tehnike. Predstavili bomo, kako smo z umetnostno terapevtskimi pristopi v obdobju Covid-19, podprli kreativni proces in predstavo. Gre za inovativno umetniško obliko: koreopoezija – utelešenje poezije. Notranja prizorišča so bila takrat prepovedana, zato so naš oder postala zunanja prizorišča.
V okviru kvalitativne raziskave smo uporabili metodologijo, ki temelji na standardiziranih, individualnih in skupinskih intervjujih. Proces kreativnega gibanja nam je pokazal, kako so 4 dekleta s pomočjo plesno-gibalnega performativnega kreativnega procesa premostila situacijo v času Covid-19. Mladostnice so ohranile dobro počutje in psihofizično zdravje. Raziskava je pokazala, da jih je umetniški proces obvaroval pred anksioznostjo in antisocialnostjo, jim omogočil izražanje, povezovanje ter premagovanje strahu in splošnih negativnih čustev.
Ključne besede: umetnostna terapija, umetniški proces, Covid-19
O AVTORICAH:
Mojca Kasjak je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, izvršna producentka, programska in umetniška vodja ter ustanoviteljica mednarodnega festivala Platforme sodobnega plesa v Mariboru. Od leta 2024 je visokošolska sodelavka na PEF UL – asistentka za plesno izražanje. Trenutno zaključuje magistrski študij Pomoč z umetnostjo.
Dr. Andreja Kopač, je publicistka, profesorica, urednica, mentorica in dramaturginja na področju sodobnega plesa in gledališča. Deluje kot profesorica na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški Gimnaziji v Ljubljani (gledališki in plesni oddelek) in na AMEU Akademiji za ples v Ljubljani.
Doc. Alenka Vidrih, je umetnica, raziskovalka na interdisciplinarnem področju, uprizoritvenih umetnosti v edukaciji in terapiji in profesorica na PEF UL. Pri Evropskem združenju za izobraževanje o umetnostni terapiji – EUROPEAN CONSORTIUM FOR ARTS THERAPIES EDUCATION – ECArTE je koordinatorka. Od leta 2011 je vodja magistrskega programa Pomoč z umetnostjo na ljubljanski PEF UL.
Ana Sitar, prof.: PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA KOT POMOČ LJUDEM S SHIZOFRENIJO
POVZETEK:
V predavanju bo predstavljena uporaba plesno-gibalne psihoterapije (PGP) kot dopolnilne metode v psihosocialnem zdravljenju shizofrenije. Shizofrenija je duševna motnja, ki vpliva na zaznavanje, mišljenje, čustvovanje in vedenje. Poleg zdravljenja z zdravili je ključnega pomena tudi psihosocialna podpora. PGP je terapevtska metoda, ki skozi gibanje krepi samozavedanje in spodbuja medosebno komunikacijo. Zaradi poudarka na neverbalnem izražanju je koristna za ljudi, ki imajo težave z besednim izražanjem misli in občutkov. Pri delu z osebami s shizofrenijo so ključni cilji PGP spodbujanje prizemljenosti, telesne organiziranosti, samozavedanja, zaznavanja telesa, širjenja razpona gibanja, telesne aktivnosti in socializacije.
V okviru magistrske naloge je bil ustvarjen protokol delavnice PGP za osebe s shizofrenijo, ki je bil preizkušen v centru za duševno zdravje in dijaškem domu. Protokol vključuje vodeno gibanje, ustvarjalno utelešanje in gibalni dialog. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da je PGP pozitivno vplivala na psihično in fizično počutje udeležencev. Poročali so o večji povezanosti, sproščenosti, zmanjšanju stresa in telesne napetosti, prenehanju bolečin, povečanju energije, zavedanju telesa ter boljšem razpoloženju. Kot ključni terapevtski dejavniki so se izkazali zrcaljenje gibanja, gibanje v skupnem ritmu in izražanje občutkov skozi gibanje.
Predavanje bo osvetlilo ključne elemente plesno-gibalne psihoterapije in njeno uporabo v terapevtskem delu.
O AVTORICI:
Ana Sitar je profesorica filozofije in sociologije, zaposlena kot vzgojiteljica v dijaškem domu. Na področju plesno-gibalne psihoterapije se izobražuje od leta 2017 in zaključuje magistrski študij pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti. Dodatno je usposobljena v metodah The BodyMind Approach in The Moving Cycle.
Pia Buh, mag.: KAMIŠIBAJ KOT ORODJE ZA SAMOIZRAŽANJE, UBESEDENJE VREDNOT IN VKLJUČEVANJE V DRUŽBO
POVZETEK:
V prispevku bo predstavljena uporaba japonske gledališke tehnike kamišibaj kot orodja za samoizražanje, ubesedenje vrednot in vključevanje odraslih oseb z intelektualno oviro v družbo. Z avtorskim kamišibajem, imenovanim Vrednote nas povezujejo in osrečujejo, je uporabnikom Varstveno delovnega centra Kranj uspelo izraziti vse, kar jim je pomembno in dragoceno, na način, ki je bil razumljiv vsem. S predstavo, katere sporočilo je bilo tudi, da je vsak človek pomemben in dragocen gradnik družbe, so pokazali, da so ovire pogosto le v naših glavah ter da vsak posameznik lahko najde pot, da se v polnosti izrazi in s tem samouresniči. Predstava je bila hkrati povabilo k razmisleku o pomenu vrednot in njihovemu vsakodnevnem udejanjanju. Javna predstavitev je prispevala k razumevanju odraslih oseb z intelektualno oviro, k sprejemanju drugačnosti ter preseganju predsodkov v družbi.
O AVTORICI:
Pia Buh je zaključila Umetniško gimnazijo likovne smeri in Teološko fakulteto v Ljubljani. Po diplomi je bila kot strokovna sodelavka zaposlena v CUDV Radovljica. Leta 2017 je magistrirala na Pedagoški fakulteti- smer Pomoč z umetnostjo in se zaposlila kot skupinski habilitator v Varstveno delovnem centru Kranj, kjer od 2021 vodi organizacijsko enoto Kranj. Leta 2022 je postala članica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije in Upravnega odbora Društva Sožitje Kranj ter vodja Sekcije VVZPP v Skupnosti VDC Slovenije. Pia Buh se osredotoča na spodbujanje samouresničevanja odraslih oseb z intelektualno oviro in njihovo enakovredno vključitev v družbo, zlasti preko zaposlitve pod posebnimi pogoji ter vsebin za dvig kakovosti njihovega življenja.
Mag. Urška Novak: CELOSTNO OPOLNOMOČENJE ŽENSK, ŽRTEV NASILJA V VARNI HIŠI
OB TERAPEVTSKIH PRISTOPIH KREATIVNE UMETNOSTI
POVZETEK:
Zdravilna moč umetnosti je skrita v njeni sposobnosti, da neposredno komunicira s čustvi onkraj stanja zavesti in nagovori človeka kot celoto duše, uma in telesa. Področje pomoči z umetnostjo se kot oblika pomoči uveljavlja med preostalimi strokovnimi disciplinami, ki posegajo na področje strokovne podpore žrtvam nasilja. Mnoge ženske dnevno doživljajo fizično, psihično, čustveno, spolno in ekonomsko nasilje ter se spopadajo s posledicami le tega. Nasilje ne povzroča samo telesnih poškodb, temveč spodkopava tudi socialno, ekonomsko, psihološko, čustveno in duhovno blaginjo žrtve, družine in družbe kot celote. Ugotovitve nedavno opravljene raziskave v obliki multiple študije primera so pokazale, da je pomoč z umetnostjo učinkovit pristop, ki omogoča celostno opolnomočenje žensk, žrtev nasilja v varni hiši in pripomore k oblikovanju pozitivnih sprememb na različnih področjih njihovega delovanja, mišljenja in čutenja. V prispevku bodo predstavljeni rezultati učinkov vključenosti žensk, žrtev nasilja v program pomoči s kreativno umetnostjo. Pomoč z umetnostjo s svojim bogastvom virov kot so kreativnost, avtentičnost, uglašenost, bivanje v trenutku, intuicija, fenomenologija, simbolika, utelešenje, empatija, lepota, obredi in rituali prebuja v človeku kar je dobrega, svetlobo, luč. Tako se skozi umetnost rojevajo upanje, zaupanje, sprejemanje sebe in življenjskih poti, katerih del so stiske, ki jih je mogoče na ta način preseči. To ženskam omogoča, da se dotaknejo najvišjih resnic, najdejo odgovore na eksistencialna vprašanja in se odločijo zase ter za polnovredno življenje.
Ključne besede: pomoč z umetnostjo, kreativna umetnostna terapija, ženske, žrtve nasilja, varna hiša, opolnomočenje žensk, umetnost in duhovnost
O AVTORICI:
Urška Novak, univ. prof. defektologije, mag. znanosti spec. in reh. pedagogike, magistrandka pomoči z umetnostjo, doktorandka zakonske in družinske terapije, coachinja in doula, je ustanoviteljica ter direktorica Zavoda Lučka, za pomoč otrokom, mladostnikom in družinam Celje, kjer opravlja svojo profesionalno prakso in življenjsko poslanstvo.
PETEK, 4.4.2025
Slušatelji se bodo imeli možnost udeležiti štirih predstavitev, saj bosta sočasno potekali po dve predstavitvi.
Spec. Neva Kralj: ONKRAJ BESED – POMOČ Z UMETNOSTJO NA ODDELKU OTROŠKE PSIHIATRIJE PEDIATRIČNE KLINIKE UKC LJ
POVZETEK:
Kraljeva se v prispevku ‘Onkraj besed – pomoč z umetnostjo na oddelku otroške psihiatrije pediatrične klinike UKC LJ’ osredotoča na pomen in cilje vključevanja umetnostne terapije – plesa, gibanja in dejavnega odnosa s telesom v klinično okolje. T.i. ‘Gibalna skupina’ je podporna in dopolnilna oblika terapije v procesu zdravljenja motenj hranjenja in drugih izzivov. S plesom, gibanjem, neverbalnim in verbalnim izražanjem ozaveščamo in spodbujamo integracijo vseh aspektov človeka – telesne, mentalne, čustvene in socialne dimenzije otrok in mladostnikov. Delo s svojim telesom omogoča tudi spoznavanje sebe, dviguje in krepi samovrednotenje, pomaga pri soočanju z življenjsko ogrožajočimi izkušnjami in vključevanju v socialno okolje. Tedenska srečanja prispevajo k uspešnejšemu procesu, običajno dolgotrajnega, zdravljenja posameznika.
Udeleženci bodo spoznali način in značilnosti sodelovanja zunanjega strokovnjaka v timu zdravstvenih delavcev in specialistov. Prispevek je hkrati podlaga izkustveni delavnici, kjer se udeleženci na aktiven način srečajo s plesno-gibalno terapijo na oddelku otroške psihiatrije. Lastna refleksija doživljanja in spoznanj kot zaključek izkustvene delavnice je tudi možen način osebne in profesionalne rasti udeležencev.
O AVTORICI
Neva Kralj je priznana plesna pedagoginja, specialistka Pomoči z umetnostjo (UL Pef) in Ways of Seeing® certifikatom. Kraljeva se posveča preventivi, podpori in pomoči skozi preplet različnih področji umetnosti, s poudarkom na plesu in gibanju, ranljivim posameznikom in skupinam otrok, mladostnikov, odraslih in starejših. Je ustanoviteljica Plesnega Epicentra, sodeluje z različnimi institucijami in deluje v zasebni praksi, vzgojno-izobraževalnem in kliničnem okolju.
Andreja Blimen Majcen, mag.: POMOČ Z UMETNOSTJO IN UČENCI Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
POVZETEK
V prispevku je predstavljena raziskava, ki jo je izvedla avtorica s skupino učencev z motnjami v duševnem razvoju. V raziskavi je sodelovalo 5 učencev posebnega programa vzgoje in izobraževanja, moškega spola, starih od 14 do 21 let, v obdobju treh mesecev. Z usmerjenimi likovnimi dejavnostmi je avtorica krepila njihove socialne in čustvene veščine po Casel modelu (Irman Kolar, 2020) znotraj pouka likovne vzgoje. Pomagala si je s priročnikom “Ferdo se uči o sebi in drugih”, ki pomaga krepiti te veščine skozi likovno umetnost. Uporabila je vizualni dnevnik za refleksijo in evalvacijo procesa. Učencem je pripravila personalne mape, saj so bile naloge prilagojene sposobnostim učencev. Kot navaja Vrhovski Mohorič (2020), naj bi didaktična sredstva učencem omogočila boljše razumevanje, usvajanje, pomnjenje in predstavljanje vsebin, obenem pa tudi razvoj različnih spretnosti in veščin.
Izsledki so pokazali, da učenci ob ustreznem vodenju prepoznajo dogajanje v okolici in se primerno odzovejo, vendar čustvenih in socialnih veščin še niso ponotranjili. Zaradi svojih specifičnih potreb so potrebne krajše intervencije pri obvladovanju čustev.
Ključne besede: socialne in čustvene veščine, učenci z motnjami v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
O AVTORICI
Andreja Blimen Majcen je profesorica likovne umetnosti na OŠ Pod goro Slovenske Konjice in magistrica Pomoči z umetnostjo. Kot učiteljica na osnovni šoli in v oddelku posebnega programa VIZ-a poskuša v pouk vnašati likovne naloge tako, da spodbujajo krepitev socialnih in čustvenih veščin ter gibanje. Sodeluje tudi z Zavodom za šolstvo v različnih projektih. Z dr. Petro Brdnik Juhart sta sooblikovali inovativne glasbeno-likovne delavnice »Glasbene skulpture«, v katere vnaša elemente pomoči z umetnostjo. Po naravi je radovedna, nenehno išče nove izzive in se izpopolnjuje.
Dr. Bojana Caf: SLEDI V TELESU. GIBALNO-PLESNA TERAPIJA Z MLADOSTNICAMI, KI SE SOOČAJO S TESNOBO IN DEPRESIJO
POVZETEK
V prispevku je predstavljena gibalno-plesna terapevtska skupina v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. Namenjena je mladostnicam, ki se soočajo s šibko samopodobo, čustvenimi težavami in razpoloženjskimi motnjami. Predstavlja podporno obliko terapije v okviru timske obravnave. Prispevek osvetli pomen gibalno-plesne terapije kot oblike pomoči mladostnicam, ki se v obdobju intenzivnih sprememb, stresnih situacij in odraščanja znajdejo v stiski. Predstavi vsebino in cilje posameznih terapevtskih srečanj, proces dela in skupinsko dinamiko ter vpliv tovrstne oblike pomoči na vsakdanje življenje, šolanje in socialno vključevanje mladostnic. Gre za proces, ki temelji na nebesednem izražanju in nebesedni komunikaciji, kreativnosti, spoznavanju sebe in drugih skozi telo in telesno doživljanje. Mladostnice, ki v pogovoru težko izrazijo svoja čustva in stiske, se skozi gibanje in ples postopoma sprostijo, začno zaznavati svoje telo in počutje, izražati čustva in ozavestijo povezavo med telesom in duševnostjo. Šele takrat so pripravljene spremeniti negativne vzorce vedenja, škodljive navade in življenjski slog.
Na podlagi evalvacije posameznih terapevtskih srečanj, razgovora z mladostnicami in terapevti v timu ter analize vprašalnika, ki ga izpolnijo mladostnice ob zaključku terapevtske skupine, ugotavljamo pozitivne učinke tovrstne oblike pomoči na duševno zdravje mladostnic. Poleg tega opažamo pomemben vpliv terapevtske skupine na socialne odnose. Mladostnice se med seboj povežejo, vzpostavijo zaupne odnose in medsebojna prijateljstva, kar poveča zadovoljstvo s sabo in svojim življenjem in hkrati vpliva na lažje soočanje z izzivi vsakdanjega življenja.
O AVTORICI
Bojana je specialna pedagoginja, doktorica socialne pedagogike in specialistka pomoči z umetnostjo na smeri gibalno-plesna terapija, zaposlena na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno v inkluzivno vzgojo in izobraževanje, socialno vključenost otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v razredno in šolsko okolje, zgodnje odkrivanje razvojnih in učnih težav pri otrocih ter korekcijske, svetovalne in terapevtske oblike pomoči otrokom in mladostnikom. Vodi terapevtske skupine za otroke z ADHD ter gibalno-plesne terapevtske skupine za mladostnice, ki se soočajo s šibko samopodobo in čustvenimi težavami.
Katarina Davidović, mag.: IMPLEMENTACIJA POMOČI Z UMETNOSTJO V INSTITUCIONALNO VARSTVO STAREJŠIH
POVZETEK:
Katarina nam bo v svoji predstavitvi poleg izzivov in posebnosti dela s populacijo starejših odraslih v institucionalnem varstvu v kontekstu PZU predstavila tudi nekaj navdušujočih primerov iz prakse. Na področju socialnega varstva starejših je aktivna že skoraj sedem let, kjer v delo s starejšimi odraslimi integrira različna področja pomoči z umetnostjo. Izvaja različne tipe obravnav od pomoči z glasbo, pomoči z likovnim izražanjem in k izdelku usmerjene terapije do kreativnega pisanja, plesne gibalnice, sproščanja z glino ter poglobljenih terapevtskih pogovorov in/ali delavnic tako individualnih kot skupinskih. Poudarek njenih intervencij je predvsem na izboljšanju psihofizičnega stanja uporabnikov in iskanju ali ponovni vzpostavitvi njihovega “smisla”. Na drugi strani so njeni cilji naravnani tudi v krepljenje senzomotoričnih sposobnosti uporabnikov s katerimi podpira delovno-terapevtske cilje in s tem pripomore k podaljšanju samostojnosti uporabnikov. Svoje delo je predstavila kot primer dobre prakse na področju pomoči z umetnostjo na Tednu možganov v Cankarjevem domu v Ljubljani, na Festivalu duševnega zdravja, z uspešnimi ter učinkovitimi primeri na področju pomoči z likovno umetnostjo pa je navdušila tudi v Narodni galeriji. Kot gostujoča predavateljica na temo dela s starejšimi odraslimi je na študijski smeri Pomoč z umetnostjo leta 2024 predavala na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, primere dobre prakse pa je istega leta predstavila tudi na evropskem projektu Crosscare.
O AVTORICI:
Katarina Davidović je leta 2018 vpisala na študij Pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in se istočasno zaposlila na področju socialnega varstva starejših, kjer je opravljala tudi prakso s področja Pomoči z umetnostjo. Tam je izvedla raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba pomoči z glasbeno umetnostjo pri delu s starostniki s slabim funkcionalnim stanjem s katero je leta 2024 zaključila magistrski študij.
Dr. Katja Bucik: ČAROBNI SVET PLESNO-GIBALNE TERAPIJE
POVZETEK:
»In every job that must be done, there is an element of fun.«
(Mary Poppins)
Sodobni trendi obravnave otrok in mladostnikov z MDR, med njimi PGT, poudarjajo pomen celostnega pristopa, ki zajema spodbujanje komunikacije, socialne interakcije in gibanja. Preko izpostavljanja sovplivanja neverbalnega izražanja v komunikacijskem procesu in ustvarjalnega giba v PGT dejavnostih, terapevtski proces oblikuje okolje, ki posamezniku odpira nov svet komunikacije in doživljanja.
V študiji smo analizirali učinke intervencijskega programa PGT na izbranih področjih razvoja otrok in mladostnikov z MDR (npr. vzpostavljanje in zadrževanje očesnega kontakta, stopnja socialne vključenosti, socialni profil, gibalni repertoar, kakovost zrcaljenja in posnemanja gibalnih vzorcev druge osebe) pred intervencijskim programom plesno-gibalne terapije, takoj po njegovem zaključku in šest mesecev kasneje. Rezultati so pokazali izboljšanje pri vseh preučevanih vidikih, čeprav se je šest mesecev kasneje učinek delno zmanjšal, vendar so bili dosežki še vedno boljši kot pred programom.
V prispevku bo predstavljen model za oblikovanje programa PGT ter načini merjenja njegovih učinkov na različna področja delovanja posameznika. Proces temelji na analizi posameznikovega gibanja, spodbujanju sprememb preko gibanja ter holističnem pristopu, s poudarkom na sproščenem, igrivem ozračju, ki omogoča posamezniku svobodo in občutek varnosti.
O AVTORICI:
dr. Katja Bucik, univ. prof. logopedije, specialistka pomoči z umetnostjo, plesno-gibalna terapevtka, plesna učiteljica in vodja plesne skupine Vrtiljak v CIRIUS Vipava. Pred več kot 25 leti je prva v Sloveniji razvijala ples na invalidskih vozičkih in povezovala terapijo z odrsko umetnostjo. Elemente PGT vključuje tudi v Igralno-terapevtske urice, v proces Od terapije do odrske predstavitve in Igrivo učenje. Kot predavateljica in izvajalka delavnic sodeluje v številnih projektih doma in v tujini. Prejela je več priznanj, med drugim nagrado Antona Skale ter priznanje MONG za inkluzivni projekt Rdeči čeveljčki.
Nika Brgant: GLEDALIŠČE BREZ MEJA – PRVIČ NA ODER V ZRELIH LETIH
POVZETEK:
“Bolj stare, bolj skeglane” in “Najlepše, najboljše in najbolj slečene” sta predstavi, ki pripovedujeta navdihujočo zgodbo petnajstih žensk, ki so kot generacija seniork prvič v življenju stopile na odrske deske. Premagale so strahove, raziskale svoje potenciale, ustvarile dve avtentični predstavi in navdušile občinstvo po vsej Sloveniji.
Udeleženke so prepoznale svoje prednosti in področja, ki jih lahko še okrepijo, gradile skupinsko povezanost ter premagovale kognitivne in čustvene izzive. Skozi proces so odkrile mladostniško energijo in dokazale, da leta niso ovira za ustvarjalnost.
Mentorica je razvila metode za ustvarjanje predstav, kjer udeleženci aktivno soustvarjajo vsebine, izhajajoč iz lastnih zgodb, izkušenj in humorja, kar vodi do čustveno bogatih in pristnih nastopov. Soočanje z življenskimi izzivi odpira vrata čustveni rasti, samospoznavanju in notranji moči.
Cilj takšne gledališke šole je ponuditi seniorjem edinstveno izkušnjo osebne rasti in skupinskega dela, ki jih spodbuja k iskanju nove življenjske motivacije.
O AVTORICI:
Nika Brgant, univerzitetna diplomirana komunikologinja, profesionalno deluje kot gledališka pedagoginja in igralka v otroških predstavah. Prvo igralsko izkušnjo je doživela kot osnovnošolka, mentorsko pa že med študijem, ko je ustanovila svojo prvo gledališko skupino na Fakulteti za družbene vede. Izkušnje je pridobivala tudi na drugih področjih, a se je vedno znova vračala k gledališču. Njene bogate izkušnje obsegajo delo igralke, lutkarice, avtorice, dramaturginje, mentorice, režiserke, voditeljice in gledališke pedagoginje. Naziv gledališke pedagoginje je pridobila leta 2012, in od takrat ustvarja avtorska dela, osredotočena na spodbujanje potenciala udeležencev – od otrok do starostnikov.
Blažka Garmut, mag.: RISBA KOT MERILO NAPREDKA V GLASBENO TERAPEVTSKI OBRAVNAVI NAJSTNIKA Z MAS
POVZETEK:
V prispevku je prestavljen glasbeno terapevtski proces z najstnikom z motnjami avtističnega spektra, ki se na svoj način izraža skozi risbo. Danes 12-letni fant je izjemno muzikalen in glasbeno nadarjen, a se glasbeno izraža (s petjem) izključno takrat, ko je sproščen (npr. pred spanjem). V želji, da bi glasba (petje) zanj postalo sredstvo sproščanja in ne le izraz sproščenega občutka, hkrati pa bi spodbujala tudi njegovo verbalno izražanje, ga je mama pripeljala v glasbeno terapevtsko obravnavo. Več mesecev se je upiral sodelovanju, saj je vse moje poskuse glasbenega udejstvovanja vztrajno zavračal. Po mesecu in pol se je v proces vključila njegova mama in občasno mlajši brat, kar je nekoliko olajšalo delo z njim, počasi pa sem z njuno pomočjo začela vstopati v njegov svet in razvijati najin terapevtski odnos. Na prvem srečanju je, takrat 11-letnik, narisal rdečo želvico, ki jo še danes nariše na vsakem srečanju. Več mesecev sem to jemala kot rutino, ki je značilna za osebe z MAS, dokler se ni želvica, skladno s spremembami v najinem odnosu začela spreminjati. V sodelovanju z njegovo mamo sem v njegovih risbah odkrila presenetljivo simboliko, ki je odprla nekatera vprašanja, a hkrati podala tudi odgovore in se izkazala kot odličen pripomoček za subjektivno oceno napredka v najinem terapevtskem odnosu.
O AVTORICI:
Blažka Garmut je diplomirana medicinska sestra, magistrica pomoči z umetnostjo in maturantka oddelka za jazz in zabavno glasbo mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Zaposlena je kot diplomirana medicinska sestra v Vzgoji za zdravje otrok in mladostnikov v Centru za krepitev zdravja zdravstvenega doma Ptuj, ob tem pa deluje tudi kot glasbena terapevtka v svoji zasebni praksi Terapetje. Zanima jo predvsem področje uporabe glasu kot primarnega inštrumenta v glasbeni/ umetnostni terapiji, čemur je namenila tudi svojo magistrsko nalogo z naslovom “Pevsko izražanje na področju pomoči z glasbeno umetnostjo”. V svojo prakso, ob glasbeno terapevtskih tehnikah, vpleta tudi plesno-gibalne, dramske in likovne intervencije. Populacija, s katero se trenutno najpogosteje srečuje, so najstniki s posebnimi potrebami.
Prof. Mihaela Kavčič: GLASBENA TERAPIJA Z OSEBAMI Z DEMENCO
POVZETEK:
Glasba kot izrazno sredstvo in glasbena terapija kot disciplina, ki širi možnost izražanja, lahko v primerjavi z verbalnimi oblikami terapije doseže bistveno širšo ciljno populacijo (Knabe, 2023, str. 5).
Ena teh skupin so osebe z demenco, pri katerih je, zaradi telesne in duševne bolezni, ogrožena njihova identiteta. Določene lastnosti glasbe pa posebej vplivajo na osebe z demenco; glasba nagovarja čustva, strukturira, spodbuja ustvarjalnost in gibanje, spodbuja družabnost in sodelovanje.
Glavni namen glasbene terapije pri osebah z demenco je: srečati osebo v dialogu. Zato ima terapevtsko srečanje jasno strukturo: začne se s pozdravno pesmijo, ki jo terapevt ustvari za srečanje z določeno osebo ali skupino, zaključi pa se z zaključno pesmijo, ki osebo ali skupino pospremi v njen/njihov vsakdan. Vmes je čas za improvizacijo, petje, igranje na preprosta glasbila, gibanje, ples, pogovor in tudi tišino. Tišina je izrednega pomena za osebe z demenco, je kot pavza, priložnost za razmislek ali za globlje doživljanje čutenj.
Ključne besede: glasbena terapija, demenca, odnos, srečanje.
O AVTORICI:
Profesorica razrednega pouka, od malih nog potopljena v glasbo. Leta 2004 vpisala študij Pomoč z umetnostjo, smer glasba, deset let kasneje še študij glasbene terapije na Inštitutu Knoll in ga zaključila poleti 2018. Na področju glasbene terapije se je izpopolnjevala tudi v tujini (Hamburg, Dunaj, Graz). Kot glasbena terapevtka deluje na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na hemato-onkološkem oddelku, v več domovih starejših ter v zasebnem terapevtskem centru Obelisk. Je aktivna članica upravnega odbora Združenja glasbenih terapevtov Slovenije ter ustanoviteljica in vodja Centra Ad libitum.
SZUT - Slovensko združenje umetnostnih terapevtov 